{"id":177,"date":"2015-02-05T12:26:19","date_gmt":"2015-02-05T11:26:19","guid":{"rendered":"http:\/\/wp.drustvopohodnikov.com\/?page_id=177"},"modified":"2021-08-20T16:17:39","modified_gmt":"2021-08-20T14:17:39","slug":"klub-4000","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/drustvopohodnikov.com\/?page_id=177","title":{"rendered":"Klub 4000+"},"content":{"rendered":"

\"Logo<\/a>\u00a0\u00a0Logo:\u00a0 KLUB 4000+<\/strong><\/p>\r\n

Klub smo ustanovili\u00a0\u010dlani Dru\u0161tva\u00a0pohodnikov<\/strong>, ki smo se leta 2014\u00a0prvi\u010d povzpeli nad 4000 m visoke\u00a0vrhove Monte Rosse\u00a0v \u0160vici in tam razvili ob\u010dinsko zastavo.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vanj se bo lahko v\u010dlanil vsak na\u0161 planinec, ki je kon\u010dal Slovensko planinsko pot (transverzalo) in se je povzpel na gorski vrh, visok ve\u010d kot 4000 m.<\/p>\r\n

 <\/p>\r\n

\"771518\"<\/a><\/p>\r\n

 <\/p>\r\n

1.Odprava – Monte Rossa, Italija<\/span><\/strong>\/\u0160vica<\/span><\/strong><\/p>\r\n

(18.07. – 20.07.2014)<\/strong><\/p>\r\n

\"??????????\"<\/a><\/p>\r\n

Zgodovina:<\/span><\/strong> O tej \u010dudoviti veli\u010dini snega in ledu in vsej lepoti kraljujo\u010di drugi najvi\u0161ji gori v Alpah je dr. Julius Kugy spisal pre\u010dudovito knjigo z naslovom BO\u017dANSKI NASMEH MONTE ROSE. Pogorje MONTE ROSA se pona\u0161a z ve\u010d vrhovi, vi\u0161jimi od 4000m: z najvi\u0161jim DUFOURSPITZE (4638m), NORDEND (4612m), ZUMSTEINSPITZE (4563m), SIGNALKUPPE ali PUNTA GNIFETTI (4561m), PARROTSPITZE (4432m), LUDWIGSHOHE (4342m), SCHWARZHORN (4321m), PIRAMIDE VINCENT (4215m).. (Novej\u0161e meritve malo odstopajo od navedenih.) Pona\u0161a se tudi z \u0161estimi visokimi prelazi, ki obdajajo te vrhove. To so: das Jagerjoch(Lovski preval 3910m), kot severna meja gorskega sklopa der Silbersattel (Srebrno sedlo 4517m), der Grenzasattel (Mejno sedlo) ali Colle Zumstein (Zumsteinov preval 4452m), Colle Gnifetti 4454m, das Lysjoch(preval Lys 4153m), kot ju\u017ena in Col Sesia 4299m, kot jugovzhodna meja. Srebrno sedlo je najvi\u0161ji prelaz v Evropi, na Signalkuppe ali Punti Gnifetti pa je najvi\u0161je le\u017ee\u010da ko\u010da v Evropi, Capanna Margherita (4554m), ki le\u017ei na meji med Italijo in \u0160vico.<\/p>\r\n

Opis poti:<\/span><\/strong> Po celotedenskem spremljanju vremena, je naposled pri\u0161el petek, ko smo se zgodaj zjutraj odpravili osvajat (skoraj za vse) prve 4-tiso\u010dake. Za odpravo se nas je odlo\u010dilo 9. S kombijem je prvi pri\u0161el Marko, ki je v \u0160entjurju pobral \u0161e Mileka, Marto, Ne\u017eo in Marjana, nato v \u0160torah Valterja in mene(Rajko), v Arji Vasi Jo\u017eeta in \u0161e v Lukovici Majdo. Z vo\u017enjo smo nadaljevali do mejnega prehoda Ferneti\u010di, po Padski ni\u017eini in dolini Aoste do mesta Alagna Valsesia(1212m). Tu smo parkirali, se okrep\u010dali \u0161e enkrat preverili opremo in se podali proti \u017ei\u010dnici. Odpeljali smo se do prve postaje PIANALUNGA(2046m), nato naprej z gondolo do postaje PASSO DEI SALATI(2791m), prestopili v drugo gondolo in izstopili na zadnji postaji PUNTA INDREN (3260m). Razgled iz gondole je bil pre\u010dudovit. Tale\u010di sneg in led sta naredila naravne slapove, ki so v vsej svoji lepoti kazali, da je pod ogromno koli\u010dino ledu in snega tudi skala. Po\u010dutje je kljub hitri spremembi vi\u0161ine ostalo dobro. \u00a0Za\u010deli smo z vzponom proti na\u0161emu prvemu cilju ko\u010di CAPANNA GNIFETTI(3647m). Ta del poti ni bil tehni\u010dno zelo zahteven. Smo pa v steni naleteli na nekaj italijanskih navez, ki se niso najbolje zna\u0161li. Da smo jim naredili prostor smo ubrali obhodnice po nezavarovani poti, kar pa s tako te\u017eo(nahrbtniki so imeli v povpre\u010dju 18 kg) ni bilo lahko. Kljub temu se je vse dobro iz\u0161lo. Do na\u0161e ko\u010de smo hodili 1,30 ure, se razgledali naokoli in u\u017eivali v prelepi panorami ve\u010dnega ledu in snega.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 V ko\u010di Gnifetti smo imeli rezervirano sobo. Ko smo uredili vse potrebne formalnosti in dobili sobo, smo se nastanili in razpakirali nahrbtnike. Del odprave se je podal na aklimatizacijo do sedla LYS in naprej do prvega \u0161tiritiso\u010daka Piramide Vincent (4215m), ostali pa so se pripravljali na naslednjednevno turo, pripravili in pregledali opremo in opremili nahrbtnike z najnujnej\u0161im za drugi dan. Ledenik nad ko\u010do je bil v ve\u010djem delu dobro zalit, kljub temu pa je postregel z kar nekaj zahrbtnimi razpokami. V pribli\u017eevanju 4000 m nadmorske vi\u0161ine nas je ve\u010dina prvi\u010d ob\u010dutila omejitve, ko vzpon na vrh ni odvisen ve\u010d od kondicije, \u017eelje in motivacije. Vrh Piramide Vincent (4215m) so dosegli Jo\u017ee, Majda, Milek in Rajko. Sledil je hiter sestop v ko\u010do in opazovanje po\u010dutja, ki se razen manj\u0161ih glavobolov in kak\u0161nega aspirina ni slab\u0161alo. Ve\u010derja, smeh, nasploh dobro po\u010dutje ekipe je izbolj\u0161alo \u0161e tiste malo vi\u0161inske te\u017eave. Sledilo je spanje, budilka ob 5 uri, zajtrk, lepo sobotno jutro, temperatura -3\u00b0C. \u017de pred 7 uro smo bili v navezah in na poti proti sedlu Lys, ter vr\u0161njim vrhovom Monte Rose. Dolga pot \u010dez ledenike, ki se le po\u010dasi vzpenjajo je na\u010denjala voljo nekaterim, po\u010dutje pa je bilo veliko bolj\u0161e, hitra aklimatizacija prej\u0161ni dan je uspela. Vi\u0161ino smo \u010dutili, kot rahel pritisk v nosu in blag glavobol. Ob\u010dudovali smo prelepe obrise sonca in snega, ki sta tvorila neverjetno svetlobo in igro senc. Desno se je bohotil vrh Piramide Vincent (4215m), levo naprej smo zagledali vrh Zumsteinspitze (4563m), dale\u010d na zahodu pa se je lepo videl Matterhorn (4475m). Po \u0161tirih urah hoje smo pri\u0161li do Zumsteinspitzovega prevala, odlo\u010dili smo se, da splezamo najprej na Zumsteinspitze (4563 m). Vkopali smo nahrbtnike v sneg in se opremljeni s cepini in derezami podali proti vrhu. Zumsteinspitze je ponudil lep zra\u010den vzhodni greben, ki je zadnjih 50 metrov skalnat, kjer vsaj za nekaj \u010dasa pozabi\u0161 na pomanjkanje kisika. Na vrhu smo bili ob 11.15 uri, kjer smo se slikali in nazdravili. Krasni razgledi z vrha so popla\u010dali na\u0161 trud. Vreme pa se je na hitro spremenilo, spustila se je megla, pihal je mrzel severnik. Sestopili smo po grebenu, do na\u0161ih nahrbtnikov in formirali kolono. Odlo\u010dili smo se, da se vzpnemo \u0161e na Signalkuppe (4554 m), kjer stoji najvi\u0161jele\u017ee\u010da ko\u010da v Evropi, Regina Margherita, kjer sta tudi laboratorij in observatorij.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tu smo se okrep\u010dali z zelenjavno enolon\u010dnico, naredili nekaj posnetkov in sestopili po zelo strmem pobo\u010dju proti na\u0161emu tretjemu cilju, vrhu Balmenhorna (4167m). Na tem vrhu je kip jezusa in bivak. Meglo smo pustili v vi\u0161avah, tako da smo tu ponovno imeli sonce, so se nam pa od zahoda pribli\u017eevali nevihtni oblaki. Po sestopu smo se hitro podali proti na\u0161i ko\u010di Capanni Gnifetti, kamor smo prispeli ob 15.30 uri. Po kraj\u0161em po\u010ditku, pregledu in \u010di\u0161\u010denju opreme, pa se je \u017ee ob 16.00 sprostila mo\u010dna nevihta s sodro. Mi pa smo bili, k sre\u010di \u017ee pod streho, zelo veseli, da nam je tura tako lepo uspela. Malo smo proslavili, naredili analizo ture in pove\u010derjali. Nedeljsko jutro je bilo popolnoma druga\u010dno od sobotnega \u2013 megla, sneg, sodra, sren, de\u017e. Vse to pa je spremljalo \u0161e mo\u010dno grmenje in bliskanje. Po zajtrku smo se odpremili do \u017ei\u010dnice na sedlo Punta Indren. Po\u010dakali smo pravi trenutek, da se je ozra\u010dje malo umirilo in \u0161li mimo ko\u010de Mantova (3498m), ki smo jo pri vzponu zaob\u0161li \u010dez steno. Vo\u017enja v dolino je potekala teko\u010de, prestopali smo iz gondole v gondolo in pri\u0161li v dolino. Najprej smo se preoblekli, Marjan pa je od\u0161el po kombi in pri\u0161el po nas do \u017ei\u010dnice. Nalo\u017eili smo vso opremo in se vkrcali. Kmalu je spet posijalo sonce, mi pa smo se polni, lepih vtisov odpeljali domov.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Odprava je v vsem popolnoma uspela, prve izku\u0161nje nad 4000 m, 4 osvojeni vrhovi nad 4000 m, brez ve\u010djih aklimatizacijskih te\u017eav, dovolj lepega vremena in seveda nepozabna do\u017eivetja.<\/p>\r\n

Na Monte Rosi smo bili: Milan Javornik-Milek, Marta Mo\u010divnik, Ne\u017ea Mo\u010divnik, Marko Arti\u010d, Marjan Marzidov\u0161ek, Jo\u017ee Polan\u0161ek, Majda Prelec, Valter Jelen in Rajko Grosek.<\/p>\r\n

 <\/p>\r\n

2.Odprava – Chamonix-Mont Blanc(4810m), Francija<\/span><\/strong><\/p>\r\n

(19.08. – 22.08.2015)<\/strong><\/p>\r\n

\"??????????\"<\/a><\/p>\r\n

Po vseh pripravah je naposled le pri\u0161ela sreda, 19.avgusta 2015, ko smo se zgodaj zjutraj odpravili osvajat najvi\u0161jo goro Alp, Belo goro – Mont Blanc.<\/p>\r\n

Za odpravo se nas je odlo\u010dilo 8. \u0160li smo z dvema osebnima avtomobiloma. Zanimivost odprave je bila, da smo bili iz vseh koncev Slovenije! Po 8 urah vo\u017enje preko Italije, smo prispeli v Chamonix du Mont blanc.<\/p>\r\n

Popoldan smo si malo ogledali samo mesto, prestolnico alpinizma in se psihi\u010dno pripravili za osvojitev\u02dd bele gore\u02dd. Skorajda nih\u010de ne za\u010dne vzpona na Mont Blanc tako, da bi se na pot podal prav iz doline. Vsi, ki se odlo\u010dijo za pot preko Gouterja, uporabijo zobato \u017eeleznico Tramway du Mt. Blanc. Na vlak se lahko usedemo na za\u010detni postaji v kraju Fayet (580 m), pribli\u017eno 10 km ju\u017eno iz Chamonixa ali naslednjo postajo vi\u0161je v St. Gervais (792 m), kjer je parkiri\u0161\u010de ve\u010dje. Iz vsega sveta smo se zjutraj zbrali na za\u010detni postaji in videti je bilo strahospo\u0161tovanje do velike Bele gore na vseh obrazih. Med \u010dakanjem se nas je lotil doslej neznan in zanimiv ob\u010dutek. Seveda, podajamo se na najvi\u0161jo goro Alp. Po 1 uri vo\u017enje z zobato \u017eeleznico smo prispeli do kon\u010dne postaje Nin D` Aiggle (2380m) in s prvim zastavljenim korakom pregnali vse \u010dudne ob\u010dutke. Tramway du Mont Blanc je zapolnjen skoraj do zadnjega koti\u010dka. Dol\u017eina proge je 12,4 km, najve\u010dji nagib 24 stopinj. Na 2380 m za\u010dnemo svojo turo. Od zgornje postaje \u017eeleznice se pot v klju\u010dih zmerno strmo vzpenja po gru\u0161\u010dnatem pobo\u010dju. \u017de dobro ogreti zagledamo znano turisti\u010dno oblegano \u0161pi\u010dko Aiguille du Midi (3800m), kamor se lahko za 50,00 eur brez vsakega napora pripeljemo z gondolo. Sre\u010dujemo vesele in mrke obraze. Na vrh ne uspe priti vsem. Pred nami je \u0161e dober kos poti, cilj prvega dne pa je \u017ee viden – na vrhu skalnega roba \u010depi ko\u010da Refuge du Gouter (3817m). Ko\u010da Tete Rousse (3167m) stoji pod strmimi pobo\u010dji Aiguille du Gouter. Do same ko\u010de nam ni treba, pa\u010d pa pre\u010dimo ledenik Glacier Tete Rousse in se pri\u010dnemo strmo vzpenjati proti vrhu. Bivakirate lahko edino tukaj ob ko\u010di. Povsod drugje je nedovoljeno. Preden zagrizemo v zahodno steno Aiguille du Gouterja in premagamo 700 vi\u0161inskih metrov, moramo pre\u010diti \u0161e zelo nevaren ozebnik. To moramo storiti hitro in izjemno previdno, saj se po njem pogosto kotalijo skale in letijo kamniti izstrelki. Na obeh straneh \u010dakamo, po poti dolgi cca 50m te\u010de le eden. Od tu naprej\u00a0je marsikdo\u00a0ob\u010dutil prvi glavobol, ki je opozoril na hitro vzpenjanje! Ko\u010da Refuge Aiguille du Gouter (3817 m) le\u017ei tik pod ledenim vrhom s tem imenom. Ko\u010da je povsem nova in v njej uveljavljajo red. Brez predhodne rezervacije ne morete prespati. Rezervirate pa lahko le en mesec prej… – pa veliko sre\u010de in hitrih prstov – v pi\u010dlih minutkah poidejo prosta mesta.<\/p>\r\n

Drugi dan, oziroma no\u010d, \u017ee kmalu po polno\u010di, se za\u010dnejo prvi gorniki odpravljati proti vrhu in \u017ee zaradi hrupa nima smisla, da bi se \u0161e naprej mu\u010dili s slabim spanjem. Ob 1.30 uri smo vstali tudi mi, pojedli zajtrk, v kuhinji so nam pripravili topel \u010daj za v termovko, se oblekli, oblekli, oblekli… in ledeni\u0161ko opremili (dereze, cepin, pas, naveza), ter \u0161li za sojem lu\u010dk pred nami. Zunaj je mraz in veter kar mo\u010dno piha. Vedno bolj nas zebe. V \u010devljih migam s prsti, tako da ni prehudo. \u0160e v temi smo prispeli do bivaka Vallot (4362m) a se nismo ustavili. Bivak Vallot – stoji ravno tam, kjer se lahko gre malo v zavetje. Od tu naprej nekateri, zaradi slabosti ne morejo nadaljevati. Nadaljevali smo na ledeni\u0161ko sleme, ki se strmo dviga proti vrhu. Do\u017eiveli smo vstajanje sonca nad 4500m! Vedno bli\u017eje smo cilju, veter nosi od derez presejan sneg… Na vrhu Mont Blanca, 4810m smo! Uspelo nam je!<\/p>\r\n

Ko stoji\u0161 na vrhu, se zave\u0161, da ima vsak korak do vrha svojo vrednost. Ob\u010dutka in lepote, ki smo jo do\u017eiveli na vrhu se ne da opisati. Noro, nepozabno, lepo, \u010dudovito… Sledil je sestop iz vrha do zobate \u017eeleznice, ki je trajal pribli\u017eno 6 ur. Glede na vi\u0161ince \u2013 2500 m, smo bili kar na \u02ddtempirani\u02dd, ker\u00a0smo morali ujeti vlak za v dolino in ker je bil ravno petek, je bil precej poln turistov, ampak smo vseeno dobili mesto. V dolino smo prispeli ob 17:30 uri, kjer nas je na\u0161 \u0161ofer \u010dakal z zaslu\u017eenim, mrzlim pivom.<\/p>\r\n

Zve\u010der smo si privo\u0161\u010dili \u0161e pico za 15\u20ac (navadno, da ne bo pomote) in veliko pivo za 8\u20ac v predmestju Chamonixa, v centru je vse \u0161e za par \u20ac dra\u017eje. Vsi presre\u010dni, zadovoljni in polni lepih vtisov smo se \u010detrti dan zadovoljni vrnili v Slovenijo.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 R.G.<\/p>\r\n

 <\/p>\r\n

3.Odprava – Saas Fee-Allalinhorn(4027m), \u0160vica<\/span><\/strong><\/p>\r\n

(19.08. – 21.08.2016)<\/strong><\/p>\r\n

\"DSCN5901\"<\/a><\/p>\r\n

Kon\u010dno je pri\u0161el \u010das, ko se bomo odpravili proti \u0160vici in njenim mogo\u010dnim goram. V petek 19. avgusta, se nas je pet \u010dlanov odprave, Mateja, Metka, Marko, Valter in Rajko dobilo v Celju in se s kombijem, ob 22.00 uri, odpravilo na pot.\u00a0Po dobrih dveh urah vo\u017enje po avtocesti, smo bili \u017ee na slovensko-italijanski meji. Italija je kar dolga in ni ji videti konca, pa vendar ve\u0161, da si z vsakim prevo\u017eenim km bli\u017ee cilju. Pot je potekala, z nekaj vmesnimi postanki, povsem brez te\u017eav.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 V jutranjih urah smo se preko prelaza Simplon pripeljali na prvi cilj, to je v mestece Saas Fee (1800 m), ki le\u017ei neposredno pod izteki ledenikov. Poleg tega so v mestu zanimive tudi stare hi\u0161e, ki le\u017eijo na kolih \u2013 baje zaradi tega, da jih podgane ne morejo dose\u010di. Parkirali smo na zavarovanem parkiri\u0161\u010du in pozajtrkovali, nato pa se z opremo napotili pe\u0161 proti \u017ei\u010dnici, ki vozi do Felskina.(3000m). Torej, po skoraj 800km vo\u017enje in nekaj malega vo\u017enje z gondolo, smo bili \u017ee na snegu in jo veselo korakali proti prvemu cilju, to je ko\u010di Brittania Hutte (3030m). Po obilni ve\u010derji smo se kmalu odpravili k po\u010ditku, saj nas je naslednji dan, zgodaj zjutraj, \u010dakala glavna tura na vrh Allalinhorna (4027m).\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pot na Allalinhorn je potekala z kar nekaj te\u017eavami. Zbudili smo se ob 2.30 uri, pojedli zajtrk, v kuhinji so nam pripravili topel \u010daj za v termovke, se oblekli in ledeni\u0161ko opremili (dereze, cepin, pas, naveza), ter \u0161li za sojem lu\u010dk odprav pred nami, ki pa so po\u010dasi izginjale, saj je bila \u0161e trda tema in za povrh \u0161e megla. Ker pot ni ni\u010d ozna\u010dena in tudi stopinj na snegu in ledu ni bilo videti, smo se malo te\u017eje orientirali. Ko je megla le malo izginila in se je za\u010delo svitati, smo ugotovili, da se moramo usmeriti malo bolj desno, oziroma zahodno, proti velikemu in z ledeni\u0161kimi razpokami prepredenemu ledeniku Hohlaubgletcher. V navezi smo se prebijali preko nevarnih razpok in dosegli vrhnji greben Hohlaubgrata. Ozka pot po grebenu je postajala vse bolj strma, k sre\u010di pa ni preve\u010d pihalo. Dale\u010d naprej, pod skalno pregrado, skoraj pod vrhom, smo videli kolono, ki je kar dolgo \u010dakala na mestu. Ker je bilo videti, da je tam bolj malo prostora, smo tudi mi kar obstali v ozki stezi na grebenu. Kmalu je pripeljal helikopter in re\u0161evanje dveh ponesre\u010dencev se je za\u010delo. Ker je bilo to kar dale\u010d od nas, ne vemo to\u010dno zakaj je \u0161lo. Po kake pol ure \u010dakanja na mestu, smo le lahko krenili naprej. Dosegli smo zahtevno steno in \u017eleb pod vrhom, na kateri smo morali uporabiti kar nekaj znanja iz tehnike plezanja, sidri\u0161\u010de, vrvi\u2026 Ko smo vsi splezali skozi \u017eleb, nas je \u010dakalo do vrha, \u0161e samo nekaj sto metrov polo\u017enega grebena. In kon\u010dno smo na vrhu, v prekrasnem son\u010dnem dnevu! Po naporni poti smo bili popla\u010dani, z razgledi, ki jih verjetno \u0161e nikoli nismo imeli. Okrog nas je bilo mogo\u010de videti ve\u010d kot \u0161tirideset vrhov vi\u0161jih od 4000m, z Materhornom vred!\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Po prekrasni panorami, kraj\u0161em po\u010ditku in slikanju, smo se spustili preko sedla Feejoch do Mittelallalina (3500m). Od tu smo pa \u0161li nazaj v dolino, v mestece Saas Fee, najprej z zobato \u017eeleznico Metro Alpin in nato z \u017ei\u010dnico Alpin-Express. Malo smo si \u0161e ogledali mestece in se vsi sre\u010dni z lepo, do\u017eiveto turo odpravili proti domu.<\/p>\r\n

Rajko Grosek<\/p>\r\n

 <\/p>\r\n

4.Odprava – Bolivija, treking\u00a0in vzpon na Huayna Potosi(6088m), Bolivija<\/span><\/strong><\/p>\r\n

(08.07. – 28.07.2017)<\/strong><\/p>\r\n

\"BOL<\/a><\/p>\r\n

Moja gorni\u0161ka \u017eelja je bila \u017ee dolgo, da bi enkrat v \u017eivljenju stopil vi\u0161je od 5000 metrov. Tako je pri\u0161el \u010das, da sem se letos odlo\u010dil, da to izpeljem. Odlo\u010dal sem se med Damavandom(Iran) in Huayno Potosi(Bolivija). Na koncu je prevladalo nekaj, bolj dale\u010d in \u0161e vi\u0161je, to je potovanje po Boliviji in vzpon na 6088 m visoko goro Huayna Potosi.<\/p>\r\n

Bolivija ima izjemno pokrajino, superlativi v svetovnem pomenu: La Paz \u2013 najvi\u0161je le\u017ee\u010da prestolnica, z najvi\u0161je le\u017ee\u010dim letali\u0161\u010dem, Potosi \u2013 najvi\u0161je le\u017ee\u010de mesto z rudnikom srebra na 4200 m, Coroico \u2013 najnevarnej\u0161a cesta, Uyuni \u2013 najve\u010dje slano jezero, Titicaca \u2013 najvi\u0161je le\u017ee\u010de plovno jezero, po drugi strani pa \u0161e ni\u017ejele\u017ee\u010de pore\u010dje tropske Amazonije in \u0161e in \u0161e\u2026 Vsi ti superlativi nas izzivajo in vabijo, da jih obi\u0161\u010demo. Bolivija nam jemlje sapo, ne le zaradi krasnih razgledov, temve\u010d tudi zaradi redkega zraka, saj so skoraj vsi kraji, ki jih obiskujemo na vi\u0161ini okoli 4000 metrov, vrhovi gora pa segajo tudi preko 6000 metrov.<\/p>\r\n

V \u010detrtek, 6.julija ob polno\u010di, smo se zbrali v Ljubljani in se odpeljali do italijanskega letali\u0161\u010da v Bologni. Skupina 16 \u010dlanov odprave, smo potem poleteli preko letali\u010d Madrid in Miami, do mesta Santa Cruz v Boliviji, kamor smo prispeli v soboto, 8.julija zjutraj. \u010ceprav je na tem koncu sveta bila zima, je bilo prijetno toplo, ko smo izstopili.<\/p>\r\n

Po ogledu mesta Santa Cruza smo se \u0161e isti dan popoldan odpravili na 12-urno no\u010dno vo\u017enjo do mesta Sucre, ki le\u017ei na vi\u0161ini 2800m in je po ustavi glavno mesto Bolivije. Tu smo si poleg samega mesta ogledali \u0161e prave pravcate stopinje dinozavrov. Zaradi tektonskih premikov so se tla, kjer so neko\u010d hodili ti velikani, dvignila in zdaj je to ogromna stena, stopnje, ki so kot sledi, smo si ogledali lahko \u010disto od blizu. Zanimivi so bili tudi kipi dinozavrov v naravni velikosti, res smo si lahko predstavljali, kako ogromni so bili nekateri.<\/p>\r\n

Iz Sucreja smo se po ovinkasti cesti, v starem avtobusu, peljali do najvi\u0161je le\u017ee\u010dega mesta na svetu Potosi. Mesto le\u017ei pod goro Cerro in se dviga po njej. Tu smo si ogledali muzej koke in samo mesto. Znano je predvsem po rudniku srebra, ki je na vi\u0161ini 4200 m in deluje \u0161e danes. \u00a0\u017divljenska doba rudarjev v tem rudniku je pod 40 let. Rudnik smo si tudi ogledali, a preden smo vstopili in \u0161li po rovih, smo se oblekli v rudarska obla\u010dila in poskusili njihovo \u017eganje z 90 % alkohola. Po ozkih, zapra\u0161enih rovih smo se ste\u017eka prebijali, saj je tudi dihanje na taki vi\u0161ini ote\u017eko\u010deno. Razmere v rudniku so res zastra\u0161ujo\u010de.<\/p>\r\n

Naslednji dan smo \u0161li naprej, do mesteca Uyuni, ki je bilo neko\u010d trgovska postojanka, danes pa \u017eivi le od turizma. Najprej smo si ogledali pokopali\u0161\u010de vlakov, nato smo pot nadaljevali, in ko smo prispeli do velikanske ravnice, nas je zaslepila belina sonca, ki se je odbijala od belih tal. Salar de Uyuni je namre\u010d ravnina iz soli, ki je velika kar za polovico Slovenije. Ogledali smo si hotel, zgrajen iz soli, ter se sprehodili po samem jezeru. V bli\u017eini je tudi postavljen kip, ki spominja na dirko Pariz-Dakar, ki je potekala tu mimo. Nato smo se popeljali \u0161e do \u010dudovitega otoka kaktusov. Pravzaprav ga zdaj ne obdaja voda, temve\u010d sol, vendar se zdi, ko si na njem, da so d\u017eipi kot \u010dolni parkirani ob njem. Na obrobju Salarja stoji nekaj hotelov iz soli, v enem smo tudi prespali.<\/p>\r\n

Naslednji dan smo \u0161li na tridnevni safari z d\u017eipi. Vozili smo se mimo ve\u010d lagun, pu\u0161\u010dav, vulkanov, gejzirjev. Pri enem termalnem vrelcu, na vi\u0161ini skoraj 5000 m smo se tudi kopali!, Videli smo flaminge, rde\u010de jezero in pu\u0161\u010davo Salvadorja Dalija, ki je polna kamnitih gmot, ki izgledajo kot kreacije tega slikarja. Celotna tridnevna izku\u0161nja je res nepozabna in tudi naporna pot nazaj v Uyuni je pozabljena ob vsem videnem!<\/p>\r\n

Iz Uyunija smo se z no\u010dnim busom zve\u010der, odpeljali v mesto La Paz, kamor smo prispeli zgodaj zjutraj. La Paz je administrativno<\/span><\/a> glavno mesto<\/span><\/a> Bolivije<\/span><\/a> in se razprostira na vi\u0161ini od 3600 m do 4000 m. Nastanili smo se v hotelu in si ogledali mesto. Res zanimive so tu \u017eenske, ki se jim \u0161pansko re\u010de cholite, oble\u010dene so v nekak\u0161no bolivijsko no\u0161o, najbolj zanimiv dodatek pa je majhen, ponavadi \u010drn klobu\u010dek na glavi.<\/p>\r\n

Naslednji dan smo od\u0161li na tridnevni treking. Z avtobusom smo se odpeljali v Cordillero Real, do pastirske ko\u010de na vi\u0161ini 4200m. Tam so lokalni vodniki natovorili opremo za taborjenje na osle, mi pa smo z nahrbtniki nadaljevali do prvega tabora. Preno\u010dili smo v \u0161otorih, kjer nas je pono\u010di precej zeblo. Drugi dan trekinga smo hodili dobrih 8 ur in pre\u010dkali dva prelaza na vi\u0161inah okrog 5000m, vmes smo, na redkih zelenicah, videli veliko lam in ovac. Treking smo naslednji dan nadaljevali do prvega baznega tabora na vi\u0161ini 4.750m, kjer smo prespali v bivaku. Naslednje jutro pa smo nadaljevali, otovorjeni z vso opremo, tudi tisto, ki so jo prej nosili osli, z vzponom do drugega baznega tabora, oziroma zaveti\u0161\u010da na 5130m. V dobrih dveh urah smo pri\u0161li do ko\u010de, ki stoji na koncu skal oziroma na za\u010detku ledenika. Stavba je bila preprosta, kjer smo lahko prespali in se okrep\u010dali. Po zgodnji ve\u010derji smo \u0161li takoj spat, saj nas je sredi no\u010di \u017ee \u010dakal vzpon na vrh. To no\u010d nismo skoraj ni\u010d spali. Jaz sem dvakrat skoraj zaspal, nato pa se zbudil hlastajo\u010d za zrakom, saj na 5100m pa\u010d ni kisika na pretek. Ob pol enih pono\u010di pa smo \u017ee vstali in nekaj malega pojedli, se opremili v ledeni\u0161ke naveze; dereze, cepin, lu\u010dka, plezalni pas, vrv, pa dve plasti hla\u010d, dve plasti rokavic, kapa, \u010delada\u2026 Ob 1h smo krenili na vrh.\u00a0Zapi\u010di\u0161 cepin v sneg in gre\u0161 naprej proti cilju, z zavedanjem, da te \u010daka \u0161e kar nekaj dobrih ur hoje po poti, ki ni ravno sprehod. Popade te rahla kriza, ki jo mora\u0161 prebroditi. Ne morem dovolj povdariti, kako je bilo naporno. Hodi\u0161 kot zombi in ob\u010dutek ima\u0161, da telo ne zmore ve\u010d, glava pa ti govori: “\u0160e malo, \u0161e \u010disto malo, saj bom …” V 5 urah smo naredili cca. 1000 vi\u0161inskih metrov, v povpre\u010dju 200m na uro. Bolj kot smo bili proti vrhu, bolj smo bili \u201cfertig\u201d. Z zadnjimi mo\u010dmi smo se nekako privlekli na vrh, kjer smo nato vsi kak\u0161nih 5 minut obsedeli na tleh v ti\u0161ini. Nismo mogli verjeti, da nam je uspelo. Bravo mi! smo si rekli. Po fotografiranju smo se isti dan spustili do prvega baznega tabora na vi\u0161ini 4750m, in se potem z avtobusom odpeljali v mesto La Paz.\u00a0Seveda smo potem, zve\u010der, nazdravili na sre\u010den vzpon! Iz La Paza smo \u0161li naslednji dan \u0161e na izlet v Tiwanako, pomembno predkolumbovsko<\/span><\/a> arheolo\u0161ko<\/span><\/a> obmo\u010dje v Boliviji<\/span><\/a> in si ogledali predinkovske ru\u0161evine.<\/p>\r\n

In \u017ee je bila na vrst naslednja pustolov\u0161\u010dina, \u00bbcesta smrti\u00ab. Najnevarnej\u0161a cesta na svetu si je ta nelaskavi naziv prislu\u017eila s \u0161tevilom ponesre\u010dencev. Makadamska, le kake tri metre \u0161iroka cesta, je vsekana v tako strma pobo\u010dja, da se ti zvrti, \u017ee ko jo gleda\u0161 od dale\u010d. Promet je dandanes redek, a te\u010de tako, da vozila, ki gredo navzdol, vozijo po levi, prepadni strani ceste. Prepadi pa so globoki tudi do 600 metrov in povsem navpi\u010dni! Tu smo se peljali s kolesi, na koncu pa \u0161e z avtobusom, s katerim se tukaj ne bi ve\u010d peljal za ni\u010d na svetu, saj smo v\u010dasih, na kakem ovinku, dobesedno viseli v zraku nad prepadom. Sam spust s kolesi pa smo pri\u010deli na vi\u0161ini 4700 metrov, kon\u010dali pa 64 kilometrov dlje in na 1200 metrih nadmorske vi\u0161ine. 3500 metrov vi\u0161inske razlike spusta! Ob\u010dutki in razgledi med kolesarjenjem nad prepadi po ovinkasti cesti so izjemni, ne da se jih opisati!<\/p>\r\n

Od tu smo pot nadaljevali z no\u010dnim busom do mesta Rurrenabaque, ki le\u017ei v tropskem pragozdu pore\u010dja Amazonije, na vi\u0161ini okrog 200m, kjer se za\u010dne bolivijski nacionalni park Madidi. Z avtomobili smo se potem odpeljali v pampo na tridnevni \u00bbtreking\u00ab. Nastanili smo se v lodgu, v mo\u010dvirnatem delu pore\u010dja. Hi\u0161ke so na kolih, vsaj meter od tal, zaradi nevarnosti aligatorjev in ka\u010d. S \u010dolni smo si ogledali mo\u010dvirnato d\u017eunglo, \u017eivali v njej, lovili smo piranje, krokodile opazovali iz varne razdalje, kopali smo se v predelu z re\u010dnimi delfini, lovili smo anakondo, ki pa se je k sre\u010di skrila. In \u017ee je pri\u0161el dan, ko smo se bli\u017eali koncu na\u0161ega potovanja. Odpeljali smo se na lokalno letali\u0161\u010de v Rurrenabaque\u00a0in od tu po 4o-tih minutah, z letalom prispeli v La Paz.\u00a0Preden smo pristali smo ob\u010dudovali vrhove bli\u017enjih gora, ki so bile s svojimi 6000 metri in ve\u010d ves \u010das leta skoraj nad nami.<\/p>\r\n

Naslednje jutro nas je \u010dakal le \u0161e odhod na letali\u0161\u010de v La Pazu in vrnitev domov. Tako se je kon\u010dalo eno izjemno do\u017eiveto, nepozabno avanturisti\u010dno potovanje.<\/p>\r\n

Rajko Grosek<\/p>\r\n

 <\/p>\r\n

5.Odprava – Zermatt(Schwarzee)-Matterhorn(4478m), \u0160vica<\/span><\/strong><\/p>\r\n

(11.08. – 12.08.2018)<\/strong><\/p>\r\n

\"??????????\"<\/a><\/p>\r\n

Matterhorn – gora, ki s svojo drzno pojavo mami marsikaterega planinca in alpinista.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Matterhorn je izziv in \u017eelja. Tudi jaz sem izbral, prav vzpon na Matterhorn, za eno mojih najve\u010djih \u017eelja. Matterhorn je 4.478 m visoka gora, ki le\u017ei v Penninskih Alpah na meji med \u0160vico<\/a> in Italijo<\/a>.\u00a0 S svojo piramidasto obliko predstavlja enega najvi\u0161jih in najbolj prepoznavnih vrhov Alp.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pod njo se nahajata mesti Zermatt, na severo-vzhodu in Breuil-Cervinia na jugu. Njegov vrh so dosegli \u0161ele leta 1865<\/a>, odprava, ki se je povzpela na vrh pa se je nato pri sestopu smrtno ponesre\u010dila in s tem za vedno zaznamovala sloves gore, kot eno najte\u017eje dostopnih v Alpah<\/a>.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 S prihodom \u017eeleznice in razvojem turizma je Matterhorn postal za\u0161\u010ditni znak \u0160vice, ki ga vsako leta obi\u0161\u010de na tiso\u010de turistov in alpinistov.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ko me je Uro\u0161 poklical, par dni prej, ko bi naj \u0161li gor, sem sprva malo okleval. Tako na hitro\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je bilo, a moral sem se odlo\u010diti. Kondicijsko sem bil sicer pripravljen, a vseeno \u0161e nisem \u010disto doumel, kaj vse me \u0161e \u010daka in ali bom zmogel? Vendar se mi je zdela prilo\u017enost, za vzpon na Matterhorn enkratna in \u017eelel sem, da jo izkoristim. Do tja je okrog 870 kilometrov vo\u017enje!\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Na pot smo se odpravili trije: Uro\u0161, Jo\u017ee in jaz. Jaz sem se iz \u0160tor najprej zapeljal do Dravograda, kjer smo imeli zbirno mesto. V petek, ob 21. uri smo potem vsi trije nadaljevali po Avstriji in pri Trbi\u017eu pre\u0161li v Italijo. Kmalu smo bili v Udinah. Po Padski ni\u017eini smo do Milana naredili postanek za kavico. Za\u010delo se je \u017ee svitati, ko smo bili na prelazu Simplon in kon\u010dno pri\u0161li do mesteca T\u00e4sch, kak\u0161nih 10 km pred Zermattom. V Zermatt ni mogo\u010de z avtomobili,\u00a0 dalje vozijo vlaki, avtomobile pa se parkira v gara\u017eni hi\u0161i, v T\u00e4schu. Na \u017eelezni\u0161ki postaji smo nabavili vozne karte, ki veljajo \u0161tiri dni.\u00a0 Med vo\u017enjo z zobato \u017eeleznico me je skominalo,\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 da bi se \u0161el potepat po pobo\u010djih, ki so ostajala za nami. Li\u010dne hi\u0161ice so bile posejane po\u00a0\u00a0\u00a0 zelenih livadah, kjer so se pasle skupine krav in \u010drede ovac in koz. Na vsakem koraku je v dolino pr\u0161el slap ali pa je med macesni \u017euborel hudournik. Alpska pokrajina me vedno znova preseneti. Zermatt je pravo turisti\u010dno mesto, polno hotelov in restavracij, vse je odeto v cvetje in reklame\u00a0 za priznane \u0161vicarske izdelke. Tja prihajajo turisti in gorniki iz celega sveta. Nas pa je zadr\u017eal le za dobre pol ure, nad nami pa je kon\u010dno za\u017earel velikan, zaradi katerega so umirali \u0161tevilni sr\u010dni osvajalci tega sveta. Matterhorn se je bo\u010dil nad mestom in foto aparati so se pro\u017eili.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Rad bi se potikal pod hribom, ga ogledoval in po\u010dasi odkrival njegove skrivnosti.\u00a0 Po drugi strani pa bi se najraje, kar takoj zagnal v pobo\u010dja, ki so se mi iz doline zdela tako strma. Kar nagonsko sem iskal prehode v njegovih stenah. Kar zagrizel bi se v tista strma pobo\u010dja, da bi \u010dimprej pri\u0161el gor!\u00a0Po hitrem okrep\u010dilu, smo bili \u017ee pri spodnji postaji gondole, iz katere smo se dvignili do zgornje postaje pri jezeru Schwarzsee (2586 m) in nato v po\u010dasnem tempu prispeli do obnovljene ko\u010de H\u00f6rnlih\u00fctte pod Matterhornom. V ko\u010di z nesramno dragim polpenzionom\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0(150 CHF) nismo imeli namena prespati, ampak smo krenili naprej proti grebenu H\u00f6rnli. Greben poteka za ko\u010do, kjer se stena postavi pokonci. Ob pogledu po spodnjem delu vzpona smo ugotovili, da poti pravzaprav ni. Vsi pohodniki gredo prek vstopa, ki ga ozna\u010dujejo debele pritrjene vrvi, nato pa prakti\u010dno vsak i\u0161\u010de svojo pot navzgor. Celoten greben je smer, vsak pa po svoje i\u0161\u010de prehode in najla\u017ejo pot. Ponekod so mo\u017eici, drugje pa klini, vendar nujno ne ozna\u010dujejo najla\u017eje in najbolj logi\u010dne poti. Jo\u017ee je \u0161el po\u010dasi naprej in kmalu sva z Uro\u0161em ostala sama. V spodnjem delu, kjer je skalovje nekoliko bolj polo\u017eno, sva naletela na nekaj ozkih stezic, kmalu pa je bilo treba zaplezati v strmi greben. Ponekod nalo\u017eene skale so dajale videz, kakor, da samo \u010dakajo na nekoga, ki jih bo spro\u017eil v dolino. Pogosto je bilo treba prav po ma\u010dje splezati \u010dez skalne stolpe sumljive kakovosti. Orientacija je tukaj zelo zahtevna. Kar hitro lahko zaide\u0161 v kak\u0161ne navpi\u010dne in gladke odseke, ki ti poberejo mo\u010di, globina pod nogami pa nara\u0161\u010da.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Skala je bila v srednjem delu precej bolj\u0161a, kakor spodaj. \u010ce ne bi bilo nahrbtnika, ki je pritiskal na ramena, bi bil to skoraj pravi plezalski sprehod. Nato se je v grebenu pokazala majhna hi\u0161ica, ki je bila, kakor nekak\u0161no orlovo gnezdo, vpeta v skalovje. Kar hitro smo pridobivali vi\u0161ino. Nad nami, pa se je \u017ee bli\u017eje, prikazal bivak Solway (4003 m). Bivak Solway so zgradili \u017ee daljnega leta 1915. Leta 1966 pa so ga popolnoma prenovili.\u00a0V sedemdesetih letih so ga opremili celo s solarnimi celicami in radiom za klic v sili. Namenjen je za nujne primere, vendar je obi\u010dajno precej poln. Naj bi bil za 10 oseb, vendar smo kmalu spoznali, da smo precej presegli to \u0161tevilo. Prav pod bivakom je nekako plezalsko najzahtevnej\u0161i del, kjer brez vrvi skoraj ne gre.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Po precej gladki zajedi je treba kar po\u0161teno stisniti oprimke in z dokaj okornimi \u010devlji stopati na majhne poli\u010dke. In potem stoji\u0161 na ozki terasi, pod nogami pa je skoraj celotna vzhodna stena. Nad bivakom nam je ostalo \u0161e dobrih 400 metrov vzpona, a je to najzahtevnej\u0161i del ture.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ker smo bili, ta dan med prvimi pristopniki na bivaku, smo imeli vsi trije \u0161e prostor na dveh \u0161irokih posteljah. Kmalu smo se odpravili k po\u010ditku, saj smo za prvi dan pri\u0161li kar visoko, Uro\u0161 pa je bil utrujen tudi \u0161e od celono\u010dne vo\u017enje. Spali smo oble\u010deni, v puhovkah, pokriti smo bili \u0161e z dvema dekama, a ker se je pono\u010di shladilo, nas je vseeno zeblo. Mene je najbolj zeblo v noge, \u010deprav sem imel dvojne nogavice. Do teme je bivak bil poln gornikov iz vseh koncev sveta, le\u017eali so po tleh, mizi, klopi\u2026V taki gne\u010di in majhnem prostoru je bilo spanje bolj slabo. Zjutraj smo kmalu vstali in se opremili za zadnji del vzpona. Uro\u0161 je \u0161el sam naprej.\u00a0Kmalu je bil nad nama z Jo\u017eetom. Pri meni pa so se kazali znaki vi\u0161inske bolezni. Zato je bila moja naveza z Jo\u017eetom\u00a0 bolj po\u010dasna. Trudil sem se, a treba je bilo ve\u010d postankov za lovljenje zraka.\u00a0Na Rami pri prvih fiksnih vrveh, ki peljejo do sne\u017ei\u0161\u010da sto metrov pod vrhom, smo si nadeli dereze in z njimi praskali po skalah in snegu, ter se vla\u010dili z rokami po vrveh. Na desni pa mogo\u010dna in strma severna stena. Ko so fiksne vrvi izginile, sva v navezi z Jo\u017eetom vzela v roke \u0161e cepin.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Uro\u0161 se je malo pod vrhom \u017ee vra\u010dal. Midva pa sva imela \u0161e kake pol ure do vrha.\u00a0Kmalu sva tudi midva zagledala \u010drni kip svetega Bernarda, ki se nahaja tik pod vr\u0161njim grebenom.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u0160e nekaj korakov in stala sva na najvi\u0161ji to\u010dki. Sledil je objem in \u010destitke za osvojen vrh.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sre\u010den sem bil, da mi je kljub malo vi\u0161inskim motnjam uspelo, pa tudi mo\u010d se mi je povrnila.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Po prekrasnih pogledih od vrhov Monte Rose(4634 m) do Breithorna(4160 m), sva z Jo\u017eetom za\u010dela s sestopom, ki pa je \u0161e bolj zahteven od vzpona. Celotni zgornji del, do bivaka je eno samo varovanje z abzajlanjem\u2026Jo\u017ee potegne vrv, varovanje oz. \u201cabzajli sledijo vse do bivaka, kjer se \u201ckon\u010dno\u201d malo pod njim kon\u010da tehni\u010dno najzahtevnej\u0161i del sestopa\u2026Za\u010dutila sva veliko olaj\u0161anje, ko sva ubirala vstopne stezice na grebenu in \u010dez zadnjo strmo stopnjo priplezala do H\u00f6rnlih\u00fctte. Vr\u0161nji del gore so zakrile meglice. Pri ko\u010di sva z Jo\u017eetom \u201cujela\u201c tudi Uro\u0161a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vsedli smo se, ter zrli navzgor in po vrhu, si \u0161e enkrat \u010destitali, saj \u0161ele na vzno\u017eju lahko re\u010de\u0161, da si preplezal Matterhorn, ki je \u0161e vedno spo\u0161tovanja vredna gora. Sledil je enourni \u201csprehod\u201c do zgornji postaje gondole in vo\u017enja v Zermatt. Naredili smo kraj\u0161i ogled mesteca in nakup manj\u0161ih spominkov. Pred odhodom smo si privo\u0161\u010dili \u0161e pivo in nekaj pojedli, nato pa se veseli, polni izjemnih vtisov in ponosni nase, da nam je uspelo, po\u010dasi odpravili na deset urno vo\u017enjo proti domu. Pot do doma je bila mirna in teko\u010da, s kraj\u0161imi postanki, saj smo bili vsi utrujeni in v nas je gorela \u017eelja po doma\u010di postelji. Ob 4.00 zjutraj smo bili v \u0160torah. Uro\u0161 in Jo\u017ee sta imela\u00a0 \u0161e kar nekaj vo\u017enje do Koro\u0161ke, jaz pa sem dobesedno padel v posteljo.<\/p>\r\n

Rajko Grosek<\/p>\r\n

 <\/p>\r\n

6.Odprava – Marangu gate-Kilimanjaro (Uhuru Peak – 5895m), Tanzanija<\/span><\/strong><\/p>\r\n

(05.01. – 15.01.2020)<\/strong><\/p>\r\n

\"\"<\/a><\/p>\r\n

Ko sanje postanejo resni\u010dnost…<\/p>\r\n

Na\u0161a pot se je pri\u010dela na letali\u0161\u010du Jo\u017eeta Pu\u010dnika na Brniku, kjer se nas je zbralo 14 \u010dlanov odprave. Po letali\u0161kih formalnostih je sledil ve\u010derni let, ter pristanek v Istanbulu in poldnevni ogled znamenitosti mesta. V ve\u010dernih urah naslednjega dne, smo nadaljevali pot z vmesnim postankom v Zanzibarju, do na\u0161ega ciljnega letali\u0161\u010da Kilimanjaro v Moshi, v Tanzaniji, kjer nas je pri\u010dakala son\u010dna pravljica.
V zgodnjih dopoldanskih urah smo se vkrcali na avtobus in nadaljevali do nacionalnega parka Kilimanjaro (Marangu gate), kjer smo pozdravili na\u0161e nosa\u010de, pojedli in se pripravili za na pot. Treking na Kilimanjaro je edinstvena izku\u0161nja, \u0161e posebej, \u010de \u0161e v pravi Afriki niste bili. Sam vzpon pa je zgodba zase. Iz tabora do tabora se gre, \u201dpole pole\u201d \u2013 po\u010dasi, po\u010dasi, kot pravijo doma\u010dini! Pot nas je najprej\u00a0 vodila skozi de\u017eevni pragozd do ko\u010de Mandara.\u00a0 Naslednji dan smo nadaljevali s hojo po pragozdu, ki je hitro pre\u0161el v vi\u0161insko savano. Pot se je lahkotno vzpenjala in odprli so se \u010dudoviti pogledi na pokrajino. Na desni nas je pozdravil mogo\u010dni Mavenzi, v daljavi pa Kilimanjaro. Cilj je bila ko\u010da Horombo.\u00a0Od te ko\u010de smo naslednji dan nadaljevali vzpon do ko\u010de Kibo. In sledil je… “DAN D”.<\/p>\r\n

Malo pred polno\u010djo smo pri\u010deli z vzponom proti najvi\u0161jemu vrhu \u010drne celine – Kilimanjaru, oziroma najvi\u0161ji to\u010dki Uhuru Peaku (vrh svobode). Vse bolj smo sopihali proti vrhu. Pot sicer ni bila tehni\u010dno zahtevna, bila pa je dolga in zahtevala je trdno in mo\u010dno voljo, vztrajnost, motivacijo in \u0161e kaj. Vendar \u017eelja po uspehu je bila najmo\u010dnej\u0161a, bilo je te\u017eko, toda vredno je bilo! Na na\u0161i poti do vrha nas je spremljala tudi polna luna, ob son\u010dnem vzhodu pa smo bili \u017ee na robu kraterja (Gilmans Point). Do vrha je ostalo \u0161e debelo uro zmerne hoje po snegu. Na samem vrhu so se nam odprli pre\u010dudoviti pogledi na ni\u017eja soseda Mavenzi in Mt. Meru. Opazovali smo lahko vsa prostranstva tanzanijske pokrajine in na severu se je pod nami razprostirala sosednja Kenija. Po \u010dudovitih ob\u010dutkih na vrhu je sledil spust do ko\u010de Kibo in potem tudi naprej nadaljevanje do ko\u010de Mandara.<\/p>\r\n

Naslednji dan pa smo \u017ee nadaljevali do izhodi\u0161\u010da nacionalnega parka Kilimanjaro, kjer smo vsi sre\u010dni nazdravili svojemu uspehu.<\/p>\r\n

\u0160e isti dan smo se premestili v Arusho, eno najbolj razvitih in najhitreje rasto\u010dih mest v Tanzaniji. Med potjo pa smo obiskali tudi masajsko vas.\u00a0
Dan kasneje smo u\u017eivali na safariju v kraterju Ngoro Ngoro, ki meri okoli 20 x 20 kilometrov. Opazovali smo mno\u017eico \u017eivali, ki tam domujejo.\u00a0
Tudi predzadnji dan na\u0161ega popotovanja smo bili dele\u017eni nacionalnega parka, tokrat je bila na vrsti Manyara. Po ogledu je sledila vo\u017enja do Arushe in naprej do Moshija ter transfer do letali\u0161\u010da Kilimanjaro in v zgodnjih jutranjih urah polet proti Evropi.\u00a0<\/p>\r\n

Rajko Grosek<\/p>\r\n

7.Odprava – Jezero Van-Nemrut Krater, Mt Suphan (4100m) in iz vasice Eli-vzpon na Ararat – (5137m), Tur\u010dija<\/span><\/strong><\/p>\r\n

(23.07. – 01.08.2021)<\/strong><\/p>\r\n

\"\"<\/a><\/p>\r\n

 <\/p>\r\n

 <\/p>\r\n

 <\/p>\r\n\r\n

 <\/p>\r\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00a0\u00a0Logo:\u00a0 KLUB 4000+ Klub smo ustanovili\u00a0\u010dlani Dru\u0161tva\u00a0pohodnikov, ki smo se leta 2014\u00a0prvi\u010d povzpeli nad 4000 m visoke\u00a0vrhove Monte Rosse\u00a0v \u0160vici in tam razvili ob\u010dinsko zastavo.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vanj se bo lahko v\u010dlanil vsak na\u0161 planinec, ki je kon\u010dal Slovensko planinsko pot (transverzalo)… <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/drustvopohodnikov.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/177"}],"collection":[{"href":"http:\/\/drustvopohodnikov.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/drustvopohodnikov.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/drustvopohodnikov.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/drustvopohodnikov.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=177"}],"version-history":[{"count":29,"href":"http:\/\/drustvopohodnikov.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/177\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5617,"href":"http:\/\/drustvopohodnikov.com\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/177\/revisions\/5617"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/drustvopohodnikov.com\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=177"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}